PRVA POMOČ NA ZADNJI STRANI

Danes sem ugotovila, da imajo knjige o dojenčkih in otrocih vse povrsti eno veliko napako. Osnove prve pomoči so pri vseh knjigah natlačene nekje na koncu. In ko sem se končno prebila do teh strani, me je grmada teksta prepričala, da odložim knjigo. Ker sem takoj ocenila, da tudi če se prebijem čez ta tekst, iz njega ne bom izluščila bistva.
Da ne bo kdo mislil, da sem tako obsedena mati, ki v shrambi zagotovo skriva defibrilator, kisikovo bombo in par "šusov" adrenalina. Ampak danes sem se postarala, do te mere, da bom gube poimenovala prešernove gube (po včerajšnjem kulturnem prazniku).
Mojemu sinkotu sem danes ponudila odlično jabolčno čežano, res da že sedmi dan isto je, ampak če se mleka ne naveliča, se tudi jabolk nima pravice. Med hranjenjem se je začel kremžit, nato pa ravno v trenutku, ko je imel polna usta, začel jokat. Vse, ki imaste male otroke, veste, da za zadovoljivo število decibelov, morajo globoko vdihniti. In lahko seštejete:

polna usta jabolk + globok vdih = tujek v dihalnih poteh

Če bi me kdo videl, kaj sem takrat ustvarjala z ubogim otrokom! Vse skupaj je izgledalo kot da bi Piccasso naslikal dva rokoborca v akciji. Obrnila sem ga na trebušček, poševno z glavo dol, trepljala po hrbtu, vmes pa obračala na hrbet in preverjala za koliko odtenkov se je spremenila barva. Seveda mu prvič nisem spravila vse jabolke z ust, in jo je še enkrat vdihnil...nakar smo v drugi rundi boja s koščki jabolka v sapniku uspeli izkašljati zdrizastega zlobca.
Zdaj ko je moj mali borec zaspal, sem šla preverjat v dve različni knjigi, kakšna je prva pomoč pri tujkih v dihalnih poteh. Zadeva je opisana na treh straneh. Ena mini slikica. Veliko besedila v stilu:
"Otroka namestite, tako, da mu vsaka noga visi na svojo stran. Kot med ravnino glave in trupa naj bo 60 stopinj. Otrokova glava naj bo v krivini med vašim palcem in kazalcem. Podlaket si podprite s svojim stegnom."
Da ne omenjam kolikokrat je omenjena beseda centimeter (npr. koliko cm od katere lopatice je treba udrihati). Groza.
V paniki je res pomemben kot med glavo in trupom. In seveda ne pozabimo, da si moramo podlaht podpreti s stegnom, ker drugače nas bo podlaht začela boleti in bomo zagoto v tistih kritičnih trenutkih razmišljali, kako naš otrok lepo pridobiva na teži.

Mislim, da bi zadeva o tujkih v dihalnih poteh morala biti omenjena vsaj v poglavjih o uvajanju goste hrane. Pa avtorje in založnike prosim, da drugič umestijo namesto slikic nasmejanih, srečnih in sploh ljubkih dojenčkov kakšno slikico, ki bo za nas starše bolj koristna. Bomo raje uživali ob gledanju naših nasmejanih, srečnih in sploh najbolj ljubkih otrok.