Odkar imam Jurija sem se pomehkužila do te mere, da me bodo kmalu degradirali iz vretenčarjev med polže.
Včasih sem v ameriških filmih vedno navijala za hudobce, ker mi je šlo na živce, da vedno zmagata Bruce Willis in Nicholas Cage. Spomnim se, kako sem bila razočarana med gledanjem Con Aira. Celo letalo zločincev, z dokaj zavidljivo mišično maso, na koncu pa jih en kilavi Nicholas Cage, v spodnji majici, v eni uri in pol spravi v red. In Amerika si je spet lahko oddahnila. Zdaj ob tovrstnih filmih stiskam pesti za "good guys", ampak samo zato, ker jih doma čakajo otroci. Najbrž so ravno s hormoni nabite mamice razlog, da ima večina ameriških filmov srečen konec. To in seveda odprta pot, da posnamejo še drugi del filma...in še tretji. Ali pa v primeru Harrya Potterya še šesti in sedmi del. Itak bom šla gledat vseh sedem delov in stiskala pesti za Harrya. Navsezadnje je samo otrok! Čeprav je že v tretjem delu nehal kupovati oblačila na otroškem oddelku.
Tole sem zdaj pisala še s solzami v očeh, po tem, ko sem si ogledala dr.Housa. Ravno danes so delali operacijo na fetusu. In med operacijo, se 21 tedenski plod, lepše rečeno mini dojenček,dotakne Housa...Solze so se mi začele mešati z vlažilno kremo na obrazu. Zbudila sem mojega, da vidi kako majhno ročico ima dojenček na televiziji. In moj dragi, točno ve, kaj mora v teh trenutkih reči. Tisti prečudoviti, s čustvi nabiti: "Hmmm?" Če ne bi k temu dodal še: "Dobro lubica, zdaj pa idi lepo spat, pa še lonček čaja mi prinesi."...bi jokala kot dež.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
4 komentarji:
Ha, ha! Izgleda, da so naši moški res iz istega planeta! Kar se pa mehkužnosti tiče, sem se pa z njo že rodila... sploh kadar gre za otroke in živali. ;O)
tebe je pa prav z veseljem brati!!
še še še še!! hehehe
no, mene so tudi tile pomehkuženi hormoni napadli in sedaj znam ob filmu jokat kot mali otrok.. kar mi prej ni uspelo (al pa sem znala bolj skrivati :S )
Po moje je ta pomehkuženost kar stranski produkt materinstva. ;o)
Jaz se pa ful spomnim filma Sleepers (Brad Pitt, Jason Patrick, De Nero...ko jih kot mulce zlorabljajo). Jao, kako mi je bil fajn. Potlej sem ga pa videla enkrat po porodu, pa sem morala že na začetku ugasniti TV, saj nisem zdržala. Pa isto se mi dogaja pri vsakem najmanjšem nasilju nad otroki. No, na srečo pa mi pri kakih romantičnih filmih hormončki nič ne nagajajo. :o=)
Ojoj Rumba, na ta film pa sem kar pozabila. Ja takrat se je tudi meni zdela zanimiva zgodba, zdaj bi jo pa verjetno preveč osebno vzela.
Glede jokanja med filmi...še dobro, da je v kinu tema :-)
Objavite komentar