Otroške zobke lahko enačimo s pojmom slovenske vlade. Za vse kar je slabega v državi, je kriva vlada, tako kot so za vse slabe dneve pri otroku, krivi zobki. Vmes so sicer obdobja cepljenja, kjer stavek: "Zobki ga matrajo", zamenja stavek: "Ubožček je bil cepljen". In vsaj tiste tri dni, si lahko zobki oddahnejo od naporne vloge dežurnega krivca.
Odkar je Jurij odkril, da so usta odlična garaža za vse prstke na roki, smo se intenzivno pripravljali na zobke. Napetost se je stopnjevala, ko je odkril nov način izločanja odvečne vode-slinjenje. To je bilo približno pred tremi meseci. Vsak dan smo s prsti drseli po dlesnih in nestrpno pričakovali del, kjer se bo prst zataknil ob kak prodirajoči zobek. Zobne miške so ga že uvrstile na seznam donorjev, a ga po treh mesecih že skoraj izbrisale. In čudež-nekega četrtkovega popoldneva, natančneje 24.1.2008 je na svet pokukal prvi zobek in v ozadju se je tiho slišala uvodna pesem risanke o zobnih miškah.
Me pa jezi, da mora ena takšna majhna svar priti s takšnim pompom. Kričanje, razdražljivost in
nerazpoloženost za kar koli drugega, kot cartanje. In zakaj? Za en piškav fižolček velik zobek, ki bo itak v naslednjih desetih letih izpadel.
Je pa s tem velikim dogodkom naš Jurij dobil legitimno pravico do zobozdravnika, reklame za zobne paste in vrhunske zobne ščetke z upogljivo glavo, pa se selijo iz predalčka SciFiction v predal Življenjske zgodbe. In če misli, da je mama zoprna...še ni spoznal strička Svedrčka!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar