Za luninim mrkom ponavadi pride manj znan in manj opevan štorkljin mrk. Ta mrk je izkusil tudi Jurij in kot se za tiste pri koritu spodobi, celo dvakrat. Prvič, ko sem šla v Ljubljano na stilsko svetovanje, drugič, ko sem ponočevala z družbo in novopečenim tridesetletnikom.
Ko sem bila v Ljubljani, je bila stvar bolj podobna času hladne vojne in direktni telefonski liniji med ameriškim in sovjetskim predsednikom. Tokrat sva vlogi uspešno odigrali z mamo in tako kot v času hladne vojne, se je tudi tukaj izkazalo, da sva brezveze razmetavali z impulzi. Jurij je bil priden in mama je ostala cela. Razen nekaj kože, ki se je ujela pod Jurijeve ostre nohte.
Še večja preizkušnja je bila nočni izhod. Ob pol devetih je malo pišče mrknilo in mamica je oblekla "levisice i nove bele tenisice" ter v akcijo. Na koncu je izgledalo bolj kot akcija z glavo na zabavo. Veliko soka in ogromno zabave...do polnoči. Moj mobilni operater ni zaslužil niti centa!!!
Nato pa kot Pepelka. Iz razigrane zabavne sogovornice sem se prelevila v zaskrbljeno mamo. Pa saj me ni skrbelo, da bi bil Jurij v slabih rokah, bolj me je kljuvalo, da sem obremenila starše. Ker si verjetno niti predstavljajo ne, kakšne so naše noči. Za informacijo: predzadnja noč-1,5 ure spanca, zadnja noč-8 budnic med polnočjo in šesto zjutraj. Saj ne morem tega storiti strašem. Sploh, ker je že mali ugotovil, da je flaša bolj čvrsta od maminih prsi (oj, mladosti moja) in če jo ugrizneš, nihče ne tuli in skače od bolečine-torej, se samo zaradi par srkov mleka ne splača z njo pečati.
In hitro smuknem domov, ravno ujamem prvo budnico ob 1.30 nato pa hitro spat, da bo vsaj en v hiši sposoben koncentrirano slediti žlobudranju našega malega princa. In glej ga zlomka, mali je zreduciral število budnic na zgolj dve!
Tako, zdaj je uradno: "Mali me zaj***va!"
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar