Iz nosa mu tako teče, da bi ga neuko oko zamenjalo za slap Rinka. Če bo šlo tako dalje, bomo pri vratih začeli pobirati vstopnino.
Moram pa reči, da prestaja zadevo veliko bolje kot mamica. Ponoči dihava v enakem ritmu in podzavestno ob vsakem zastoju zraka v nosu tudi jaz pihnem skozi nosnici. No, zaradi tega, še Jurij nima nič kaj bolj prazen nos. Najbolj me skrbi, ker sem že velikokrat videla otroke, pri katerih je en navaden nahod povzročil zabasana pljučka, vlažna klima v sapniku je povzročila razrast bakterij...kakšen nesramen smrkelj se je po evstahijevi cevi "uštulil" v uho in...smo že pri antibiotikih.
Narava se je malo uštela pri konstruiranju nosne votline. Morala bi zapreti povezavo med nosom in pljuči ali pa jo naredit polprepustno z eno pametno membrano. In potem ko bi se otrok prvič uspešno usekal v robček...nagrada: membrana izgine. Razdevičenje noska.
Če si mislite, da zdaj bluzim in sem panična. Počakajte na vodene koze :-)
Za konec pa slikica, ki dokazuje, da ni tako hudo in je vse le v moji glavi (no pod nosom si kar predstavljajte izvir Savinije). Posneto danes pri pol prehodnem nosku in cca. petnajstsekundnem pokašljevanju.
2 komentarja:
kaki cartek :-)
Pošiljam pikepoke za čimprejšnje okrevanje!
Lepotec, boščkan! Videti je pa res prav zadovoljen. :O)
Objavite komentar